4._koristno-2.html

5. “Znanstvenikom, ki napovedujejo globalno segrevanje, ne moremo zaupati”

IPCC in poklicni okoljevarstveniki so svojo tezo o antropogenem ogrevanju »ilustrirali« s senzacionalističnimi podatki, ki so se v končni fazi izkazali kot napačni. Kot na primer »devet napak«, ki jih je Gorovemu dokumentarcu Neprijetna resnica pripisal britanski sodnik.

Da “znanstvenikom, ki napovedujejo globalno ogrevanje” potvarjanje raziskovalnih rezultatov ni nesprejemljivo, ilustrira tudi (že malo smešen) incident, ki bi ga lahko poimenovali “Cassawa-gate[378].

V naši kuhinji je kasava (Manihot esculenta) največ redka eksotična zelenjava, a v tropskih krajih predstavja tretji najpomembnejši vir ogljikovih hidratov. Zato je članek Roslyn Gleadow et al. z univerze Monash v Melbournu [379] zbudil veliko pozornosti, saj trdi, da se pridelek kasave ob podvojitvi koncentracije CO2 zmanjša za kar 80%. Rezultat je bil presenetljiv najprej zato, ker se vse do sedaj preučevane vrste na povišanje koncentracije CO2 odzivajo z večjim pridelkom (glej npr. podatke o karbonski fertilizaciji). A še bolj presenetljivo, ker so učinke karbonske fertilizacije pri kasavi že temeljito preučevali drugi znanstveniki [380] - in nesporno ugotovili, da se pridelek poveča!

Neodvisni novinar Timothy Wells se je dogovoril za intervju z Roslyn Gleadow, saj je bila tema zares zanimiva. A ko je začel Wells spraševati o podrobnostih raziskave, se je Gleadow razjezila, zavrnila nadaljnji pogovor in celo poklicala varnostnike, da Wellsa odstranijo. Natančnejši pregled okoliščin “raziskave” je pozneje pokazal, da je Gleadow izvajala meritve v skrajnih in povsem nerealističnih pogojih [381].

Trditev IPCC v resnici sploh ni mogoče znanstveno preveriti. Raziskovalce, ki v katastrofične napovedi IPCC ne verjamejo in skušajo dobiti vpogled v surove podatke ali metode, redno odpravljajo s takšnimi ali drugačnimi izgovori.

Na primer, na prošnjo avstralskega raziskovalca Warwicka Hughesa, naj mu omogoči vpogled v surove podatke, je direktor centra Hadley (Hadley Climatic Research Unit, East Anglia University) Phil Jones odgovoril: »Zakaj bi vam jih dajal na razpolago, če je vaš cilj le, da poskušate v njih najti napako?« Center Hadley je javni zavod in podatke zbira kot javno funkcijo, za IPCC, ki je ustanovljen kot telo Združenih narodov − in vendar je Jones Warwicka zavrnil: »Celo če se WMO [Svetovna meteorološka organizacija] strinja, vam še vedno ne bom predal [surovih] podatkov.« Ko se Jones zahtevam na osnovi FOIA (zakona o svobodnem dostopu do informacij v javnih institucijah) ni mogel več legalno izogniti, je sporočil, da surovih podatkov sploh nima, da so ali izgubljeni ali so bili po pripravi obdelanih rezultatov odstranjeni [382]. In takih zgodb je še na ducate.

Tak je standard delovanja IPCC in znanstvenikov, ki zagovarjajo tezo o antropogenem ogrevanju: temeljni podatki so dostopni le »našim«, analitične metode »zasebne«, publikacije pišejo in recenzirajo ljudje iz istega kroga.