Uporaba in prepovedi
Zgodovinsko je najstarejša uporaba amfibolnih azbestov, ki jih je mogoče plesti v vrvi ali tkati v tkanine, kar so najbolj praktične oblike za toplotno in ognjevarno izolacijo. Vendar je pričela uporaba amfibolnih azbestov upadati že po II. svetovni vojni, saj jih je v večini aplikacij mogoče nadomestiti s cenejšim krisotilom, ki je tudi enostavnejši za obdelavo in nič bolj nevaren kot velika večina industrijskih surovin. Amfibolni azbesti kot je amosit se danes (in še to redko) najdejo samo v zares specializiranih proizvodih, kot so na primer kompozitni oklepi tankov in oklepnih transporterjev, ali notranje ognjevarne plasti bančnih sefov.
95% sodobne uporabe azbesta predstavlja krisotil. Njegova mehka, ognjevarna vlakna predstavljajo odlično armaturo za tenke gradbene plošče in vodo-neprepustne cevi. Azbestno-cementni izdelki kot so “salonitni” strešniki, cevi za vodovod ali kanalizacijo, in podobno so omogočili bistveno pocenitev gradnje ter tako tudi v revnejših okoljih omogočili izvedbo kakovostnejših streh, vodovoda in kanalizacije. Zato bi moral biti najmanj šokanten podatek, da vse več držav zakonsko prepoveduje uporabo vseh oblik azbesta, vključno s krisotilom. Nekaj primerov:
•V ZDA je EPA leta 1989 prepovedala uporabo vseh oblik azbesta;
•V Italiji je uporaba vseh oblik prepovedana od 1992;
•V Franciji je uporaba vseh oblik azbesta prepovedana od 1997;
•V Avstraliji je od leta 2003 prepovedana uporaba vseh oblik azbesta;
•EU od marca 2010 prepoveduje uvoz vseh izdelkov, ki vsebujejo katerikoli azbest.
Dejansko popolna prepoved vseh oblik azbesta v ZDA ni vzdržala. Združenje industrijskih uporabnikov azbesta je proti EPA sprožilo tožbo [183] in sodišče je tožniku pritrdilo, da je vsesplošna prepoved uporabe vseh oblik azbesta pretirana. [184] EPA je bila zato obvezna spremeniti prepoved, in čeprav se v svoji uradni razlagi izogne omembi besede “krisotil”, so na drugi strani pojasnila [185] kot ekplicitno izvzeti iz prepovedi (med drugim) navedeni azbestno-cementni izdelki iz krisotila kot so strešniki, vodovodne in kanalizacijske cevi, ognjevarne gradbene plošče, in še.
Z vidika dejstva, da prepoved vseh oblik azbesta v EU (in drugje) še vedno velja, si je zanimivo ogledati, zakaj je v ZDA padla. EPA je popolno prepoved med drugim opravičevala s trditvijo, da kakršnakoli uporaba katerekoli oblike azbesta predstavlja nerazumno tveganje in da torej prepoved rešuje življenja. A sodišče je pritrdilo tožeči stranki, ki je ugovarjala, da EPA sploh ni upoštevala sodobnih zaščitnih ukrepov (npr. uporabe protiprašnih zaščit v proizvodnji in instalaciji azbestnih izdelkov). EPA je tudi zanemarila dejstvo, na npr. ognjevarni gradbeni elementi rešujejo življenja - da bi torej popolna prepoved tudi povečala tveganja in smrtnost. Nadalje je EPA trdila, da za vse oblike azbesta obstajajo ekvivalentni nadomestki (enako trdi evropska zakonodaja [186]). Sodišče je pritrdilo tožniku, da to ne velja. Sodišče tudi ni pritrdilo EPA, ki je (na osnovi statistik, ki so segale pred uvedbo protiprašnih zaščit) trdila, da stroški splošne prepovedi pomenijo reševanje življenj za ceno 30-40 mio. US$. Sodišče je tako posplošeno oceno razvrednotilo s podatkom, da v ZDA zato, ker pogoltnejo zobotrebec, umre letno dvakrat več ljudi, kot predvidevajo projekcije EPA za smrtnost zaradi posledic stika z azbestom; torej bi lahko rešili več življenj (za ceno 250 mio. US$), če bi prepovedali zobotrebce?
Dejansko je ameriško sodišče potrdilo pravico EPA, da regulira uporabo materialov, ki predstavljajo zdravstveno tveganje ali okoljsko nevarnost - ampak regulacija se ne more izvajati kar s splošno prepovedjo, na osnovi “načela previdnosti”: ne vemo, kaj se lahko zgodi, če ... Po drugi strani navaja prepoved EU([186]) v (7) prav tak argument: “ker do sedaj še ni bila določena pragovna vrednost izpostavitve, pod katero krizotilni azbest ne predstavlja tveganja za nastanek raka”. Eurokrata, ki je to brilijantno pravno obrazložitev napisal, bi veljalo vprašati, ali je bila kdajkoli določena “pragovna vrednost izpostavitve” kuhinjskim nožem, ki dokazano povzročijo bistveno več poškodb in smrti kot krisotil; kolikor mi je znano, ni bila - ali bi morali potem prepovedati tudi kuhinjske nože?
Z izjemo ZDA prepoved vseh oblik azbesta velja povsod, kjer so jo zakonodajni organi uvedli. In najpogosteje navedeni razlog za prepoved proti znanstvenim dejstvom je razvpito “načelo previdnosti”, ki je postalo že kar blagovna znamka poklicnih okoljevarstvenikov.
