Kdo odloča o ukrepih
Ampak, kako je mogoče, da politiki EU tako mlatenje prazne slame sprejmejo kot zgodovinski sporazum? Ta absurd lahko razumemo le, če se vprašamo, koliko ljudje, ki odločajo o podnebni politiki EU, sploh kaj vedo o ciljih in posledicah smernic, ki jih sami predpisujejo Evropi. Pri čemer nam lahko veliko pomaga radijski pogovor v Avstraliji.
Tudi avstralska vlada je želela v letu 2011 uvesti davek na izpuste ogljikovega dioksida, obvezne omejitve, in trgovanje z dovoljenji za emisije CO2. A Avstralci temu večinoma niso bili naklonjeni. Zato so se po avstralskih univerzah in kongresnih centrih odvijajla različna “posvetovanja” ali seminarji, ki naj bi osvetlili predvsem prednosti zmanjševanja izpustov CO2 ter načrtovanih vladnih ukrepov. In kdo lahko bolj prepričljivo pojasni nujnost zmanjševanja izpustov in posledice kot predstavniki Evropske Unije, ki si je (zaenkrat kot edina) zastavila cilj, da jih do leta 2020 zmanjša za 20%.
Tako je v Avstralijo prišla tudi Jill Duggan, nacionalni ekspert za ogljične trge in podnebne spremembe v direktoratu Evropske Komisije za podnebne dejavnosti (EC Climate Action), ki svetuje vladi Velike Britanije pri uvedbi ukrepov za zmanjšanje emisij. Poleg predavanj se je Jill Duggan odzvala vabilu za pogovor na radijski postaji MTR v Melbournu, v jutranjem programu, ki ga sicer vodi v Avstraliji dobro znani podnebni skeptik Andrew Bolt. A Bolt Dugganove ni mrcvaril z vprašanji o znanstveni utemeljenosti teze, da človeški zpusti toplogrednih plinov povzročajo nevarno ogrevanje Zemlje. [383]
AB: Ali mi lahko poveste – na milijardo približno – koliko bo po vašem mnenju to Evropo stalo?
JD: Ne, ne morem vam povedati, ampak vem, da modeli kažejo, da je ceneje začeti [zmanjševati izpuste] prej kot pozneje […]
AB: Dobro. Potem najbrž ne bi nasprotovali profesorju Richardu Tolu – ki ni podnebni skeptik, in je profesor na Institutu za ekonomske in družbene študije v Dublinu? On ocenjuje na približno 250 milijard dolarjev. Temu ne bi nasprotovali?
JD: Dejansko najbrž bi. Torej, ne vem. Zelo, zelo težko je to kvantificirati […]
AB: Dobro. V resnici ne veste, ampak menite, da ni 250 milijard. […]
Kakšna je vaša ocena […] kolikšno znižanje temperature si predstavljate kot posledico take investicije?
JD: No, vemo, da moramo globalne izpuste zmanjšati za 50%, če želimo dvig globalnih temperatur zadržati pod 2°C […]
AB: Da, sprejmimo to. Ampak, za 250 milijard – ali kakršnakoli vi mislite, da je vsota – kaj lahko Evropa doseže z 20-odstotnim znižanjem izpustov v pogledu znižanja globalnih temperatur? […]
JD: Torej, očitno predstavlja Evropa le 14% svetovnih izpustov. To je 500 ali 550 milijonov ljudi. Sami tega ne zmorejo. To je povsem jasno.
AB: Ali imate v mislih kakšno številko? Stroškov ne veste. Ali vsaj poznate rezultat?
JD: Nobene številke nimam v mislih. […]
