Zeleno prisvajanje zemlje
Ko sem prvič videl spletno stran, ki ponuja nakup zemlje v Afriki, Južni Ameriki ali Aziji, da bi s tem zaščitili naravo, sem pomislil, da gre bodisi za šalo ali za poskus goljufije. Pa ni. No, vsaj ni taka goljufija, kot sem prvotno pomislil.
Na primer, na spletnem naslovu podjetja Word Land Trust http://www.worldlandtrust.org/supporting/donate, ki se pohvali s podporo slavnega Davida Attenboroughja, lahko z nekaj kliki in kreditno kartico kupimo kos deževnega gozda, karibskega otoka, ali drugega domnevno ogroženega naravnega okolja. Za svoj nakup dobimo potrdilo in podjetje obljublja, da bo tako pridobljeno zemljišče spremenilo v naravni rezervat. Večjo ponudbo zemljišč, ki jih lahko kupimo, da bi zaščitili naravo, ima EcologyFund na naslovu http://www.ecologyfund.com/ecology/_ecology.html: kupimo lahko zemljo v Mehiki, v tropskih oceanih, na Škotskem, celo v divjinah ZDA. Lastništvo deževnega gozda na Kitajskem nam ponuja Nature Products Network na naslovu http://natureproducts.net/RFFF/Rainforest,_own_one.html. Še bolj sodobno je podjetje RainforestForever, ki ponuja certificate za lastništvo dreves (seveda, s pripadajočo zemljo), v različnih cenovnih razredih, od standardne do “memorialne”, vse lahko tudi naročimo kot darilo, ki ga podjetje posreduje obdarovancu – glej http://www.rainforestforever.org/buy_a_tree.asp.
Ne, ni niti šala, niti goljufija: lastništvo tako kupljene zemlje je pravno zagotovljeno, za male investitorje, ki si lahko privoščijo je par kvadratnih metrov je seveda vpisano na ime podjetja organizatorja. Bogatejši okoljevarstveniki seveda takih parcel ne kupujejo preko interneta, ampak bolj neposredno, ob ugodnejših cenah in v resnih količinah.
Nekaj dokumentiranih primerov.
John Eliasch, švedski poslovnež, ki ga je nekdanji britanski premier Gordon Brown izbral za svojega svetovalca za gozdove, je leta 2006 za približno 10 mio. EUR kupil 16.187 hektarov (162 km2) amazonskega deževnega gozda.
Ameriški milijonar Douglas Tompkins je pokupil več tisoč km2 patagonske zemlje, okoljevarstvena miljarderja Douglas in Kris Tompkins sta sploh največja posestnika v Patagoniji. Njun bližnji sosed je ustanovitelj CNN Ted Turner, ki ima v osebni lasti 51.800 hektarov Patagonije (okoli 518 kvadratnih kilometrov). Skupaj s finančnim podjetnikom Georgeom Sorosem, velikanoma modne industrije Lucianom in Carlom Benettonom, ter igralcema Sharon Stone (“Basic Instinct”) in Christopherjem Lambertom (“Highlander”) je Ted Turner tako sprivatiziral velikansko ozemlje mokrišč, morske obale in visokogorja, nameravajo jih spremeniti v naravni rezervat, kjer bo dovoljeno le ekološko kmetovanje. Argentinska vlada nad takim varovanjem narave ni pretirano navdušena, ker vsebuje področje največje zaloge podzemnih voda v državi: sumi namreč, da nameravajo lastniki v imenu varovanja okolja izsiljevati državo pri virih pitne vode. [411] Ampak lastništvo je legalno.
Posamezniki, ki so »zavarovali« velika območja “neokrnjene narave” so sicer najbolj razvpiti lastniki “zelenih” posestev, a dejansko je veliko več takih površin v lasti podjeti, ki se tako ali drugače predstavljajo kot zaščitniki okolja. Ne samo v revnih ali manj razvitih državah.
Woodland Trust je že zbral 200.000 podpornikov ter 22 mio. GBP (27,3 mio. EUR) in “zavaroval” 20.234 hektarov (cca. 202 km2) gozdov v Velki Britaniji. Predstavnik podjetja je napovedal, da je njihov načrt dokupiti (vsaj) 400 hektarov na leto. Wildland Project v ZDA načrtuje nakup več milijonov hektarov zemljišč, od v južnem pasu od Tihega do Atlantskega oceana. Največja in najbogatejša mednarodna okoljevarstvena organizacija WWF je želela “zaščititi” dobrih 80.000 km2 (štirikratna površina Slovenije) amazonskega deževnega gozda, kar bi ji prineslo dobrih 74 milijard EUR prihodkov od prodaje t.i. ogljičnih odpustkov [412].
