Nizkoogljično za vsako ceno
V Sloveniji smo deležni še drugačne dobronamenosti mednarodnih okoljevarstvenih organizacij, saj imajo te več globalnih ciljev – med drugim tudi brez izjeme podpirajo tezo o katastrofalnem ogrevanju, ki naj bi ga povzročali človeški izpusti toplogrednih plinov, in posledično nasprotujejo izkoriščanju fosilnih goriv, tudi premoga za proizvodnjo elektrike.
Pustimo sedaj ob strani dejstvo, da se je globalno ogrevanje ustavilo že pred 18 leti [402], kljub temu, da človeški izpusti in zračna koncentracija CO2 še naprej naraščajo z nezmanjšanim tempom (izmerjena dejstva se sicer poznajo v terminologijii, saj je po letu 2005 politično korektno govoriti le o “podnebnih spremembah”). Ali da Kjotski protokol, globalna zaveza k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ob vseh bilijonih davkov ter subvencij sploh ni zmanjšal človeških izpustov CO2. [403] Pozabimo za trenutek tudi, da se je Kjotski sporazum kot edini mednarodni dogovor o zmanjševanju izpustov CO2 z letom 2012 iztekel, zaključni dokument zadnjega podnebnega vrha v Durbanu pa samo izraža namero nekaterih držav (z množico zadržkov), da naj bi se do leta 2015 dogovorile o novem podnebnem sporazumu. [404]
V resničnem svetu je poraba premoga v porastu, samo v letu 2011 se je povečala za 6%. [405] Kitajska zažene novo 600 MW elektrarno na premog vsak teden. [406] Indija je v času veljavnosti Kjotskega sporazuma več kot podvojila porabo premoga [407], največ za proizvodnjo električne energije. Nemčija bo morala zaradi najavljene opustitve jedrskih elektrarn bistveno povečati proizvodnjo elektrike na osnovi premoga, zato že gradi 25 obratov, ki bodo v povprečju proizvajali po 800 MW električne moči in dodatnih 600 MW toplote za komunalno ogrevanje [408]. Ipd. Ob vsem tem naj bi Slovenija “reševala svet« s tem, da se odpove eni elektrarni moči 400 MW?
Zavlačevanje s TEŠ6 je seveda predvsem zasluga politikov. Ampak politikom dajejo izgovor za zavlačevanje prav okolejvarstvene organizacije z globalno strategijo zmanjševanja izpustov CO2 za vsako ceno: s tem, ko medije nenehno zasipajo z izjavami o “katastrofalnih posledicah”, so uspele temo narediti tako razvpito in kontroverzno, da se politiki odločitvam o TEŠ6 raje izognejo s kakršnimkoli izgovorom. In če se bo Slovenija – bolj zaradi neznanja in političnega kalkuliranja kot zaradi zavestne odločitve – po letu 2021 znašla s primanjkljajem električne energije ter jo bo morala dražje uvažati, bodo okoljevarstveniki z globalnimi strategijami nedvomno proslavljali zmago. Kot oktobra 2002, ko je Zambija ob splošni lakoti zavrnila pomoč v obliki gensko spremenjene koruze. Oktobra 2009 so proslavljali, da so uspeli vlado Južne Afrike prepričati, naj prepove sajenje gensko spremenjenega krompirja [409]. Ali februarja 2010, ko so indijski politiki zavrnili GS jajčevce [410].
