Meritve temperatur nad površjem

Prve poskuse, da bi temperature v ozračju merili z baloni, ki bi podatke oddali po radijski zvezi, so izvedli že leta 1929. Vendar je postala redna uporaba t. i. vremenskih balonov običajna šele po letu 1958. Seveda so meritve, ki jih izvedejo z baloni, bistveno bolj redke kot meritve površinskih postaj, na katere se sklicuje IPCC. Toda te meritve po višinskem preseku kažejo, da se ozračje v višjih plasteh (v nasprotju z napovedmi modelov IPCC) skorajda ni ogrevalo [208]. Še več: satelitske meritve temperatur ob površini (ki so enakomerno porazdeljene in ne favorizirajo mestnih okolij) kažejo, da se je od januarja 1979 do maja 2010 – torej meritve, opravljene pretežno v obdobju ogrevanja do leta 1995 – ozračje ogrelo le za 0,53°C [209], kar se povsem sklada s pričakovanimi posledicami naravnih ciklov osončenosti [210]. Vendar IPCC in njegovi »podnebni znanstveniki« satelitskih podatkov bodisi ne upoštevajo ali pa satelitsko »pomanjkanje ogrevanja« statistično odpišejo kot »šum«, torej napako.

S sateliti merimo temperature ozračja šele od leta 1978, a tudi te meritve potrjujejo rezultate balonskih meritev, namreč da se ozračje v višinah še zdaleč ni ogrelo tako, kot bi se po IPCC-jevih toplogrednih modelih moralo, ter da se je ponekod celo ohladilo. Ta »nesrečna« okoliščina je v krogih »podnebnih znanstvenikov« znana kar kot »kontroverznost« – kljub temu da je meritve izvedla NASA [211] in so potrjeni tudi v znanstveni literaturi [212].

Z baloni in sateliti izmerjeni podatki, ki kažejo, da je praktično proces vsega ogrevanja potekal le ob površju, se skladajo s tezo, da je toplejše vreme ob koncu 20. stoletja povzročila večja osončenost in ne reradiacija zaradi človeških izpustov toplogrednih plinov.

A morda je najbolj pomembno, da meritve s sateliti in baloni povsem razvrednotijo IPCCjevo teorijo o toplogrednem ogrevanju ozračja Zemlje. Namreč, teorija o antropogenem ogrevanju temelji samo na modelih, in vsi ti modeli napovedujejo nastanek “vroče točke”, področja nad Ekvatorjem, od 30 stopinj severno do 30 stopinj južno, kjer bi se moralo ozračje najbolj ogreti [213]; dejanske meritve temperatur pa kažejo, da te “vroče točke” ni, in da se je prav v ključnem področju ozračje celo ohladilo [214] [215]!