Korale kot merilo biološke raznolikosti in sprememb

Radikalno spremembo razmerij, ki jo je prinesla otoplitev medglacialnega obdobja, lahko lepo vidimo na koralnih grebenih, ki v alarmističnih novicah poklicnih okoljevarstvenikov sicer pogosto - in znanstveno povsem neutemeljeno - igrajo vlogo še posebno ogroženega biotopa zaradi “globalnega ogrevanja” in človeških izpustov toplogrednih plinov. Večino današnjih koralnih grebenov sestavlja genus Acropora, ki ponekod (npr. na Velikem koralnem grebenu ob Avstraliji) predstavlja celo preko 90% mase vseh apnenčastih koral, ki sestavljajo greben. Ampak, ni bilo vedno tako.

[234] Veron, J. Corals of the World. Townsville, Queensland, Australia: Australian Institute of Marine Science, 2000. S.A. QL377 .C5 V44 2000.

[235] Development of coral reefs of the Ryukyu Islands (southwest Japan, East China Sea) during Pleistocene sea-level change; T. Nakamori, Y. Iryu and T. Yamada, Sedimentary Geology,Volume 99, Issues 3-4, November 1995, Pages 215-231 doi:10.1016/0037-0738(95)00045-A

Acropora sp. je pričela osvajati koralne grebene po Holocenski otoplitvi. Večina koral tega genusa namreč hitro raste in še posebno dobro uspeva v topli vodi [234], zato so v toplejših morjih medglacialnega obdobja v zadnjih 10.000 letih preprosto izrinile druge vrste. Koralni grebeni, kjer Acropora sp. ni v večini, so danes izjemno redki - na primer, ob japonskem otočju Ryukyu, kjer se je v veliki meri ohranilo precej “ledenodobno” razmerje [235], v vodi s povprečno temperaturo 16°C, ki je prehladna za uspešno rast Acropora sp.