In potem še politika

Maloštevilni znanstveniki, ki še sodelujejo v telesih IPCC, imajo na vsebino objavljenih publikacij komisije zelo malo vpliva.

Najpomembnejši del poročil IPCC, Povzetek za oblikovalce politike (Summary for Policymakers, SPM), piše le ozek krog članov centralnega urada in ga uskladi z vladami članicami (ne z znanstvenimi člani) – in samo ta del preberejo politiki ter povzamejo mediji. Kako malo lahko znanost vpliva na sklepe v SPM je postalo še posebno očitno po objavi četrtega poročila (IPCC-AR4 2007): IPCC je povzetek sicer poslal v komentar svojim članom, a pripomb najprej ni hotel objaviti, potem pa jih je shranil v arhiv knjižnice, ki je bila zaprta zaradi obnove. Ko so pripombe končno prišle v javnost, se je izkazalo, da so avtorji SPM povsem ignorirali več kot polovico prispevkov, ki so zavračali tezo o človeških vzrokih sodobnega ogrevanja ozračja. [102]

Ko IPCC v svojih poročilih objavi dolg spisek znanstvenikov, ki naj bi pri pripravi sodelovali, ne pove, da večina prispevkov tistih, ki v svojih raziskavah ne potrjujejo teze o vplivu človeških izpustov v ozračje, sploh ni upoštevana!

Novozelandski kemik Vincent R. Gray je član IPCC od njegove ustanovitve in eden ekspertnih recenzorjev poročil. V pismu ekonomistu Davidu Hendersenu o perspektivah za revizijo dela IPCC je zapisal: »Odpor proti vsem prizadevanjem, da bi poskusili razpravljati ali odpraviti te probleme [z zbiranjem in interpretacijo podatkov, op. p.] me je prepričal, da IPCC ne le zavrača normalne znanstvene postopke, ampak da je taka praksa vsesplošna in je bila del organizacije že od njenega samega začetka. Menim, da je IPCC v temelju pokvarjen. Zato je ukinitev edina ʻreformaʼ, ki si jo lahko zamislim.« [103] »Celoten proces je goljufija«, pravi Gray [104].

Mnogi so zahtevali, da IPCC odstrani njihovo ime s poročila in v nasprotnem primeru celo zagrozili s tožbami [105]. Nekateri so celo javno odstopili iz IPCC [106], [107], [108].

Jeseni 2004 je Kevin Trenberth, eden najbolj vidnih znanstvenikov IPCC, na novinarski konferenci o podnebnih spremembah izjavil (in naslednje leto tudi objavil v reviji Science [109]), da bo globalno ogrevanje (še) povečalo število in moč orkanov – in njegovo izjavo so mediji seveda množično povzemali. Christopher Landsea, strokovnjak za orkane v NOAA, ki je bil takrat še član IPCC, je protestiral in zahteval, da Trenberth svojo znanstveno neutemeljeno trditev umakne ter se opraviči. Toda znanstvena srenja IPCC je podprla Trenbertha in Landsea je zato izstopil iz IPCC [110]. V svojem pismu znanstveni skupnosti je zapisal razlog: »Ker je delo IPCC postalo spolitizirano ... ne morem več v dobri veri prispevati k procesu, ki je po mojem mnenju motiviran z vnaprejšnjimi odločitvami in je znanstveno neustrezen.«[111]