propaganda-1.html

Denar govori

Zagovorniki teze o antropogenem ogrevanju pogosto poudarjajo prav finančni vidik delovanja »skeptikov«. Na primer, največja naftna družba na svetu ExxonMobil je v letih 2002−2005 osemnajstim »skeptičnim« organizacijam nakazala kar 5.928.444,52 USD [418], oziroma, da je v obdobju 1998-2010 sedmim skeptikom nakazala 3.701.500 USD [419]. Samo leta 2008 je isti ExxonMobil financiral »skeptike« s 7 milijoni dolarjev. Zgolj American Enterprise Institute naj bi v desetih letih prejel preko 29 milijonov USD (vendar ne le za »napade« na IPCC in antropogeno ogrevanje). Res, to ni zanemarljiv denar.

Toda financiranje »skeptikov« s strani naftnih, premogovniških in sorodnih interesnih skupin je drobiž v primerjavi s sredstvi, ki jih države in finančne institucije vlagajo v raziskave z vnaprej določenim izidom v prid antropogenega ogrevanja in vsakovrstne »zelene tehnologije« [420].

Poleg sredstev za delovanje centra Hadley je Phil Jones v letih 2000– 2006 dobil okoli 13 milijonov evrov raziskovalnih sredstev, šestkrat toliko kot v prejšnjih petih letih. Za »podnebne raziskave« je Michael E. Mann iz sklada za ekonomske spodbude samo junija 2009 prejel 541.184 USD [421]. EU je za podnebne raziskave namenila 3 milijarde EUR, predstavniški dom ZDA obravnava financiranje v višini 1,3 milijarde USD, samo ameriška zvezna država Kalifornija namenja dodatnih 600 milijonov USD.

Prerok antropogenega ogrevanja James Hansen je leta 2001 prejel 200.000 USD vredno nagrado Heinzevega sklada in leta 2007 delil 1 milijon USD vredno nagrado Dan David [422]. In tako naprej do zadnjega člana IPCC, ki mu (kot minimum) njegova država plačuje sodelovanje na sestankih delovnih teles IPCC; v letu 2009 je bilo mogoče pod okriljem IPCC med drugim potovati na Havaje, Bali, v Sao Paolo, Benetke, Antalijo ... [423]

Karlu Marxu pripisujejo misel, da je znanost dekla kapitala. V primeru več kot uspešne promocije znanstveno povsem neutemeljenih tez Medvladne komisije za podnebne spremembe pa lahko vidimo, kako malo se upošteva znanost, kadar ni dekla kapitala in politike, ki ga podpira.