Zakaj se podnebje spreminja?

Nobenega dvoma ni, da se je ozračje v 20. stoletju tudi segrevalo; da je v tem času naraščala zračna vsebnost CO2 ali da so naraščali človeški izpusti toplogrednih plinov. Vprašanje je, ali so ti trije podatki v vzročni povezavi, kot trdi Medvladna komisija za podnebne spremembe (IPCC) - še posebno ob dejstvu, da je človeštvo v preteklosti doživelo že mnogo toplejša obdobja, davno pred mnižično uporabo fosilnih goriv [225].

Teza o človeškem vzroku globalnega ogrevanja pade že ob nespornem dejstvu, da temperature nad površjem že od leta 1998 stagnirajo, ozračje se od leta 2002 ohlaja, kljub temu da koncentracija CO2 in človeški izpusti še vedno rastejo. To stagnacijo globalnih temperatur danes priznavajo tudi najnovejše publikacije IPCC. Te sicer tipično vztrajajo, da je sedanja stagnacija samo “pavza v ogrevanju”, da se bo torej ogrevanje zaradi človeških izpustov CO2 vrnilo čez 5, 10 ali celo 30 let - a ostaja dejstvo, da je po kriterijih samega IPCC sedanja “pavza” (ki traja že preko 18 let) dovolj dolga, da so meritve statistično značilne.

V znanosti izven krogov IPCC najdemo bolj kredibilne razlage opaženih sprememb, ki se skladajo z meritvami: podnebne spremembe na Zemlji povzročajo razlike v osončenosti našega planeta.