Naravni plin
Zgodovinarji bodo nekoč določili konkretno leto v začetku 21. stoletja, ko je naša civilizacija dosegla vrh proizvodnje nafte, t.i. Peak Oil. [303] [304] [305] Že danes lahko zapišem “je dosegla”, ker se je to že zgodilo: novo odkrite zaloge zaostajajo za porabo od sredine 1980tih let, proizvodnja surove nafte več ali manj stagnira od sredine 1990tih, in ob vse večjem povpraševanju hitro razvijajočih se Kitajske in Indije danes neizkoriščenih proizvodnih rezerv ni več, povpraševanje prehiteva ponudbo in cene rastejo. Energenti ter surovine iz surove nafte so ključno prispevali k hitremu tehnološkemu razvoju in izrednemu dvigu življenske ravni v 20. stoletju, zato vrh proizvodnje ni dobra novica za našo civilizacijo in mnogi so Peak Oil videli kot pravo eksistenčno krizo človeštva. [306] Surove nafte niti kot vira energije ni mogoče za daljši čas nadomestiti z drugimi viri: že podražitev surove nafte ob koncu 1980tih let je začela povečevati porabo naravnega plina iz konvencionalnih virov, kar je napovedovalo, da bo tudi proizvodnja plina dosegla svoj vrh okoli leta 2020 [307]; tudi vrh proizvodnje premoga ni daleč, morda je že tu [308]; in podobno velja za uran [309]. Je to konec civilizacije?
Niti ne. Dobili smo namreč odlog v obliki nove tehnologije, ki je omogočila izkoriščanje naravnega plina iz skrilavcev.
Ne gre za nova odkritja - geologi so že dolgo vedeli, da je med globokimi sloji skrilavcev veliko metana. Samo nismo ga mogli izkoriščati: v skrilavcih je namreč plin zajet med pretežno vodoravnimi sloji, vertikalna vrtina ga sprosti le iz področja nekaj deset metrov okoli, in energetsko nesmiselno bi bilo za tako majhne količine vrtati več sto metrov globoko. A v 1990tih letih so strokovnjaki pričeli pridobivanju plina prilagajati tehnologijo, ki je bila sicer že v uporabi za druge namene: horizontalno vrtanje ter hidravlično frakcioniranje slojev. [310]
Metoda je sicer tehnološko zelo zahtevna, vendar v načelu preprosta. S površine najprej vertikalno zavrtajo v plast skrilavcev, bogatih s plinom. Potem sveder obrnejo ter vrtajo horizontalno, tudi do več sto metrov. V horizontalno vrtino potem pod pritiskom vbrizgavajo pregreto vodno paro, da v slojih ustvarijo razpoke. Končno horizontalno vrtino napolnijo s peskom, da se ne more zapreti.
Z uporabo nove tehnologije so dostopne zaloge naravnega plina so eksplozivno narastle. Na primer, ZDA, ki so vrh proizvodnje plina iz konvencionalnih virov dosegle že konec 20. stoletja in so pomemben svojih potreb pokrivale z uvozom iz Kanade, so z dostopnostjo plina iz skrilavcev postale (potencialni) neto izvoznik naravnega plina. Z novo tehnologijo so postale dostopne velikanske zaloge povsod po svetu in mnoge države so se iz neto uvoznic naravnega plina praktično čez noč prelevile v potencialno samozadostne, ali celo izvoznice: Velika Britanija, Ukrajina, Poljska, Francija, Švedska, Madžarska, Polska, Nemčija ... [311] Prve raziskave kažejo, da ima celo Slovenija zanimive zaloge. [312]
Novo obilje naravnega plina dejansko rešuje tudi problem upadajoče proizvodnje surove nafte. Upada namreč proizvodnja iz konvencionalnih virov - seveda smo dolgo vedeli, da obstajajo še drugačne zaloge, na primer, bitumenski peski (tar sands) in kerogen (shale oil), ki so dejansko večje od konvencionalnih, a jih ni bilo smiselno izkoriščati, ker je proizvodnja zahtevala več energije, kot bi jo lahko iz pridobljene nafte dobili. Ampak, naravni plin iz skrilavcev je nov, obilen (in s tem cenen) vir energije, ki nam omogoča tudi izkoriščanje bitumenskih peskov ali kerogena kot vira pomembnih surovin, ki sicer prihajajo iz surove nafte: od osnov za najpomembnejše plastične mase, do 90% vseh umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Še več: z uporabo plina iz skrilavcev je smiselno iz bitumenskih peskov celo pridobivati naftne energente kot sta motorni bencin in lahko plinsko olje. Energetsko je sicer treba vložiti več plina kot pridobimo energije iz bencina ter plinskega olja. Ker je energija v slednjih bolj kompaktna in praktično uporabna, je končni učinek, da (na primer, za pogon vozil) dejansko porabimo manj primarne energije, če z naravnim plinom pridobivamo naftne derivate in te uporabljamo v avtomobilih, vlakih, ladjah in letalih, kot če bi motorje prilagodili na naravni plin in ga uporabljali neposredno.
