Resnični problem naše civilizacije: fosilna goriva
Nafta je preveč pomembna surovina, da bi jo pustili Arabcem.
Henry Kissinger
Medtem ko naša (zahodna) civilizacija vlaga milijarde evrov v omejitev izpustov CO2, ki ne povzročajo nobenih omembe vrednih posledic, je pred vrati resna grožnja: vrh proizvodnje nafte ali, kot se je izraz uveljavil med poznavalci, Peak Oil [517].
Kar je še nedolgo tega veljalo kot teorija zarote, katastrofični scenarij zmedenih in zavedenih sovražnikov kapitalizma, je sedaj potrjeno v strateškem scenariju Ministrstva za obrambo ZDA (DOD). V študiji o skupnem operativnem okolju oboroženih sil (Joint Operating Environment) za leto 2010 [518] ameriški vojaški strategi ugotavljajo: «[Možni] presežki v svetovni proizvodnji surove nafte bi lahko izginili že do leta 2012 in že leta 2015 bi se lahko pojavil izpad proizvodnje [v primerjavi s povpraševanjem] do 10 milijonov sodčkov na dan.« Po pisanju časopisa Le Monde naj bi Mednarodna agencija za energijo (IEA) to ugotovila že leta 1998 [519].
Da bodo preostale zaloge surove nafte kmalu dosegle stanje, ko proizvodnje ne bo mogoče več povečevati in bo pričela upadati, je bilo v analizah »teoretikov zarot« zapisano že v 90. letih minulega stoletja. Presenetljiv vidik analize ameriških vojaških strategov je le, da Peak Oil napovedujejo že za leto 2012; povprečje preteklih »zarotniških napovedi«, ki so veljale kot pretirano katastrofične, je namreč predvidevalo vrh proizvodnje nafte okoli leta 2025.
Tudi če so napovedi ameriške vojske preveč črnoglede, dejstvo je, da se nam vrh proizvodnje nafte hitro bliža. To seveda ne pomeni, da naftnih derivatov ne bo več, saj je še veliko t.i. bekonvencionalnih virov - ampak bencin, dizelsko gorivo in druge surovine bodo dražje. Upadanje ponudbe nafte bo povečalo pritisk na druge vire fosilnih goriv, ki se bodo prav tako dražila in že pred koncem 21. stoletja se bo človeštvo rešilo problem izpustov CO2, ki ga Kyotski sporazumi in podobno niso mogli: naftni derivati in drugi energenti se bodo tako podražili, da bo z njimi treba ravnati bistveno bolj varčno kot danes.
Seveda bo tudi nekonvencionalnih virov fosilnih goriv slej ali prej zmanjkalo, a to je še daleč. Č̌e ne bomo pravočasno našli drugih virov energije, bodo posledice za našo civilizacijo katastrofalne: upad pridelave hrane za 60−80%, ogrevanje stanovanja si bodo lahko privoščili le še najbogatejši, mednarodni transport blaga bo bolj ali manj izginil, večina gospodarskih dejavnosti bo postala nemogoča ... [520]
Ali je torej koristno, da se države, izgovarjajoč se na zmanjšanje nevarnih izpustov CO2, vendarle usmerijo v razvoj in večjo uporabo obnovljivih virov energije, kot so fotovoltaične in vetrne elektrarne? Čeprav teza o domnevno nevarnih posledicah človeških izpustov toplogrednih plinov znanstveno ne drži – ali je vsaj učinek pravi?
