Nevarni izpusti živega srebra
Dne 21. decembra 2011 je ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) priredila svojevrstno slovesnost: predstavila je novo regulacijo izpustov živega srebra (Hg) in nekaterih sorodnih snovi, ki obsega kar 1117 strani besedila. Direktorica EPA Lisa Jackson je dokument označila kot “zgodovinski” in “veliko zmago” - kar dejansko tudi je: če bo EPA uspelo nove omejitve izpustov živega srebra dejansko vsiliti ameriškem proizvajacem električne energije, bo ta odlok daleč najdražji, kar jih je EPA izdala v svoji zgodovini. Po močno in namerno podcenjenih ocenah EPA naj bi namreč novo zapovedano omejevanje izpustov živega srebra stalo 9,6 milijard ameriških dolarjev, strokovnjaki za področje enegetike menijo, da bo številka dejansko nekajkrat večja. [272] Seveda Lisa Jackson v zameno za tako drago prestrukturiranje ameriške energetike obljublja “milijarde” vredne beneficije, od radikalnega zmanjšanja primerov astme, do ozdravitve rakavih oboljenj. Tisti, ki bolj realistično ocenjujejo posledice radikalnega zmanjšanja izpustov živega srebra iz termoelektrarn na premog, znajo izračunati, da bo omejitev v najboljšem primeru zmanjšala število oboljenj, ki jih je mogoče povezati z zračno vsebnostjo Hg - in to znese vse skupaj (prihranek) 6 milijonov ameriških dolarjev. [273] EPA je ob regulacijskem dokumentu izdala tudi memorandum, v katerem termoelektrarne na premog opozarja, da so dolžne v zakonskem roku zmanjšati izpuste Hg za vsako ceno, in če tega niso sposobne izvesti, bodo morale “neustrezne” obrate zapreti.
Predno se privoščljivo nasmejimo Američanom, se moramo zavedati, da podobno zakonodajo pripravlja tudi Evropska Unija. [274] [275]
Saj ni vprašanje, ali je živo srebro za človeka (in mnoga druga živa bitja) strupeno. Seveda je - ampak toksični učinek je močno odvisen od kemične oblike Hg ter načina in obsega izpostavljenosti. Na primer, kljub temu, da nas poklicni okoljevarstveniki strašijo, da bi morali, če se nam razbije termometer ali živosrebrna žarnica, takoj zapustiti prostor in poklicati posebno enoto za dekontaminacijo, živo srebro v elementarni obliki dejansko ni posebno strupeno. Tekoče živo srebro se namreč zelo šibko absorbira skozi kožo ali celo v prebavnem traktu. [276] Celo v primerih, ko ljudje živo srebro po pomoti ali namerno pogoltnejo, ali si ga kar vbrizgajo v veno, to zelo redko privedejo do hude zastrupitve ali celo smrti. [277]
Da živo srebro za človeka vendarle ne more biti tako hudo nevarno, kot nas danes prepričujejo zagovorniki najstrožjih omejitev, nam na svojevrsten način kaže zgodovina medicine. [278] Z živosrebrnimi kremami so skušali zdraviti kožne bolezni, terapijo z živosrebrnimi parami so predpisovali za zdravljenje sifilisa, živosrebrne klorate, kloride, sulfate in iodide so predpisovali za množico bolezni, med drugim tudi ob epidemijah rumene mrzlice. Sodobne zdravnike preseneča predvsem dejstvo, da so nekateri pacienti dejansko ozdraveli, čeprav literatura med drugim govori o primerih, ko so zdravniki obolelim prepisovali tako visoke odmerke, da so jim izpadli zobje in lasje. Z vidika naše teme pa je bolj zanimivo, da se je praksa zdravljenja z živim srebrom ohranila vse v začetek 20. stoletja prav zato, ker je večina pacientov preživela!
Kot najbolj nevaren in v zakonodaji o omejitvah izpustov Hg najposteje omenjan velja živosrebrni metilat, [CH3Hg]+. Še posebno neprijeten je, ker je bioakumulativen: nabira se v tkivih organizmov, zato lahko toksično koncentracijo doseže šele po letih izpostavljenosti, ali višje v prehrambeni lestvici. Zlovešči sloves je pridobil zaradi treh primerov množičnih zastrupitev: na Japonskem so prve primere odkrili leta 1956 - do marca 2001 je za posledicami zastrupitve umrlo 1.784 ljudi, nadaljnjih 10.000 jih je prejelo odškodnino zaradi izpostavljenosti [279]; v kanadski zvezni državi Ontario so simptome zastrupitve z živim sebrom zaznali leta 1970, kljub raznovrstnim in neprijetnim zdravstvenim posledicam smrtnih primerov ni bilo [280]; v Iraku so zastrupitev na področju Basre odkrili leta 1971, po uradnih podatkih je umrlo 650 ljudi [281].
