Zagovorniki antropogenega ogrevanja zavajajo že s tem, ko nasprotnikom pripisujejo trditev, da so vzroki sedaj že preteklega globalnega ogrevanja naravni. »Skeptiki« namreč trdijo le, da opaženih podnebnih sprememb ne povzročajo človeški izpusti CO2. V logiki je tak način sklepanja znan kot »argument slamnatega moža«: če nasprotniku pripišemo trditev, ki je ta sploh ni izrekel, potem na osnovi argumenta proti »slamnatemu možu« ugotovimo, da tudi druge trditve nasprotnika ne držijo.
Tezo, da so bili za minulo ogrevanje krivi človeški izpusti toplogrednih plinov, je razvrednotila sama narava, saj se je pričelo ozračje po letu 2002 ohlajati. Da je ta »anomalija« za zagovornike teorije o antropogenem segrevanju še kako neprijetna, v internih izmenjavah mnenj priznavajo celo ljudje iz najožjega znanstvenega vrha IPCC. Kevin Trenberth (NCAR) tako v e-pošti Michaelu E. Mannu 12. 9. 2009 piše: »Dejstvo je, da ne moremo pojasniti pomanjkanja ogrevanja v tem trenutku ...« [369].
Februarja 2010 je Trenberth svoje (prej le v zasebni pošti izražene) »probleme« z globalnim ogrevanjem priznal tudi javno in njegove izjave je povzel Reuters: »[V krogih podnebnih znanstvenikov] ni konsenza o tem, zakaj temperature niso presegle najvišje vrednosti iz leta 1998 ...« [370]. Modeli, ki predstavljajo edino osnovo za napovedi IPCC, »pomanjkanja ogrevanja« torej niso predvideli. Č̌e bi trditve IPCC temeljile na resni znanosti, bi to pomenilo, da so modeli zgrajeni na neustreznih predpostavkah, da torej ne moremo vedeti, ali se scenariji, ki jih napovedujejo, sploh lahko uresničijo. Kako lahko potem predstavljajo osnovo za nujno in takojšnje ukrepanje proti človeškim izpustom CO2?!?!?
Opisali smo že neskladje teze o antropogenem ogrevanju z izmerjenimi dejstvi in zgodovino podnebnih sprememb, kot tudi druge znanstvene teorije, ki se z meritvami dejansko skladajo. Zato tu le nekaj besed o manipulativni uporabi temeljnih predpostavk znanstvene metodologije, ki se jih zagovorniki antropogenega ogrevanja tako radi poslužujejo.
Vedno znova prebiramo ali poslušamo, da je teza o škodljivem učinku človeških izpustov toplogrednih plinov »edina možna« razlaga podnebnih sprememb v 20. stoletju, da »skeptiki« ne znajo ponuditi nobene »celovite« znanstvene razlage fenomena. Ali preprosteje, teorija o antropogenem ogrevanju velja zato, ker ne moremo znanstveno dokazati drugačne razlage na osnovi »naravnih« vzrokov.
Ampak v znanosti teza ni veljavna le zato, ker nimamo nesporno dokazane konkurenčne teorije. Prav nasprotno: znanstvena teorija velja kot uporabna le, dokler se njene napovedi uresničujejo. Če hipoteza zgreši v svojih napovedih – in to je za tezo o antropogenem ogrevanju večkrat dokazano – potem pač ni več veljavna, pa če znamo dejstva razložiti drugače ali ne. In za zgodovino ter sodobne meritve podnebnih sprememb, ki se nikakor nočejo skladati z napovedmi IPCC, imamo vrsto »naravnih« razlag, ki se z dejstvi skladajo.
